Jajce je starodavni simbol, ki se je pojavljal v skoraj vseh svetovnih religijah. V krščanski ikonografiji, kakor tudi v starejših religijah, jajce simbolizira Kristusovo vstajenje. To lahko navežemo na analogijo piščančka, ki razbije jajčno lupino in vstopi v življenje. Sprva so bili pirhi rdeči. Beseda piros v madžarščini pomeni rdečo barvo, grki tako poimenujejo ogenj, v češčini pa pyrěti pomeni pordeti.
V Sloveniji se lahko pohvalimo z bogato dediščino barvanja jajc v najrazličnejših tehnikah in barvah. Rdečo barvo so včasih dobili s prevretkom pražiljke, rumeno barvo so dobili z žafranom in češminovimi koreninami, črno z jelševim in hrastovim lubjem, rjavo pa z listi čebule. Pobarvano in okrašeno jajce so na koncu namazali še z mastjo za lesk. Do danes se je morda najbolj ohranil način barvanja velikonočnih jajc v čebulni vodi, za vzorce pa poskrbijo prilepljeni listi različnih pomladanskih rastlin.
V Prekmurju pirhom pravijo remenice ali remenke. Poimenovanje izhaja iz besede rúmen, kar v prekmurskem narečju pomeni rdeč. Prevladujejo vzorci v obliki cvetov, spiral, kmečkih opravil, štorkelj, gradov, cerkva itd.
Belokranjske pisanke ali pisanice spadajo med najbolj zanimiva velikonočna jajca v vsej Evropi. To so pirhi z belimi in rdečimi vzorci, ki so običajno navezani na vrvice. Zanje so, tako kot za remenice, značilni geometrični in stilizirani liki.
Na Primorskem in Gorenjskem je za pirhe značilna naturalistična poslikava, ki posnema rastline in cvetove. Postopek izdelave brkinskega pirha je podoben prekmurskim in belokranjskim, razlikuje pa se po motivih. Tu prevladujejo nageljni, srčki, golob z vejico v kljunu, pa tudi sakralni motivi, kot so velikonočno jagnje, goreče srce in napisi npr. IHS.
Vrhniški pirhi, ime je patentirano, so beli, v njih je zvrtanih od 700 do 1700 luknjic. Najpogostejši vzorci so čipkasti, kar predstavlja slovensko etnološko zapuščino ali pa cvetlični.
